Podjetje 6. julij 2026 6 min branja

Odpravnine po 108. členu ZDR-1: pravice delavca in obveznosti delodajalca

108. člen ZDR-1 določa pravico do odpravnine ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti. Pojasnimo osnovo, višino in izjeme.

Deli vsebino:

108. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) ureja odpravnino, ki jo je delodajalec dolžan izplačati delavcu, kadar odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti. Pravilna uporaba člena je ključna tako za pravno varnost delavca kot za pravilno stroškovno in davčno obravnavo pri delodajalcu.

Kdaj delavcu pripada odpravnina

Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, je dolžan izplačati delavcu odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

Višina odpravnine glede na leta zaposlitve

Delavcu pripada odpravnina v naslednji višini, izračunani od osnove iz prvega odstavka 108. člena ZDR-1:

1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen več kot eno leto do deset let.
1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen več kot deset let do 20 let.
1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen več kot 20 let.

Delo pri pravnih prednikih in zgornja meja

Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih. To pomeni, da statusne spremembe delodajalca (pripojitev, spojitev, prenos dejavnosti) ne prekinejo štetja delovne dobe za namene odpravnine.

Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove iz prvega odstavka 108. člena ZDR-1, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače. Kolektivne pogodbe posameznih panog lahko določajo tudi drugačna (višja) pravila.

Prisilna poravnava in izjeme

V postopku prisilne poravnave se delavec in delodajalec lahko pisno sporazumeta o načinu, obliki ali zmanjšanju višine odpravnine po prvem odstavku 108. člena ZDR-1, če bi bil zaradi izplačila odpravnine ogrožen obstoj večjega števila delovnih mest pri delodajalcu.

Rok in način izplačila

Če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače, mora delodajalec izplačati delavcu odpravnino ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Odpravnina se torej praviloma izplača zadnji dan trajanja delovnega razmerja, skupaj z ostalimi obračunanimi prejemki iz delovnega razmerja.

Pogosta vprašanja

V katerih primerih odpravnina po 108. členu ZDR-1 ne pripada?

Odpravnina po 108. členu ZDR-1 ne pripada, kadar pogodba preneha iz drugih razlogov (npr. redna odpoved iz krivdnega razloga, izredna odpoved, sporazumna razveljavitev), razen če ni drugače dogovorjeno.

Kako se šteje delovna doba pri prenosu podjetja?

Skladno s tretjim odstavkom 108. člena ZDR-1 se za delo pri delodajalcu šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih. Skupna doba se sešteva ne glede na statusne spremembe delodajalca.

Ali lahko kolektivna pogodba določa drugačno višino odpravnine?

Da. 108. člen ZDR-1 določa minimalno višino oziroma zgornjo mejo, ki jo kolektivna pogodba na ravni dejavnosti lahko preseže v korist delavca.

Kje se davčno obravnava odpravnina?

Davčna obravnava odpravnin je urejena v 44. členu ZDoh-2 in podrobno pojasnjena v pojasnilu FURS – glej ločen članek Obdavčitev odpravnin.

Vam je članek pomagal? Delite ga s svojimi bližnjimi.