Odpravnine po 108. členu ZDR-1: pravice delavca in obveznosti delodajalca

Kdaj delavcu pripada odpravnina

Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, je dolžan izplačati delavcu odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

Višina odpravnine glede na leta zaposlitve

Delavcu pripada odpravnina v naslednji višini, izračunani od osnove iz prvega odstavka 108. člena ZDR-1:

• 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen več kot eno leto do deset let.
• 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen več kot deset let do 20 let.
• 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen več kot 20 let.

Delo pri pravnih prednikih in zgornja meja

Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih. To pomeni, da statusne spremembe delodajalca (pripojitev, spojitev, prenos dejavnosti) ne prekinejo štetja delovne dobe za namene odpravnine.

Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove iz prvega odstavka 108. člena ZDR-1, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače. Kolektivne pogodbe posameznih panog lahko določajo tudi drugačna (višja) pravila.

Prisilna poravnava in izjeme

V postopku prisilne poravnave se delavec in delodajalec lahko pisno sporazumeta o načinu, obliki ali zmanjšanju višine odpravnine po prvem odstavku 108. člena ZDR-1, če bi bil zaradi izplačila odpravnine ogrožen obstoj večjega števila delovnih mest pri delodajalcu.

Rok in način izplačila

Če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače, mora delodajalec izplačati delavcu odpravnino ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Odpravnina se torej praviloma izplača zadnji dan trajanja delovnega razmerja, skupaj z ostalimi obračunanimi prejemki iz delovnega razmerja.

Izračun odpravnine – praktični primeri

Osnova je povprečna mesečna plača delavca v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo (bruto). Formula je preprosta: osnova × ustrezni delnik × leta dela pri delodajalcu.

• Primer 1: osnova 1.800 EUR, 6 let dela → 1.800 × 1/5 × 6 = 2.160 EUR.
• Primer 2: osnova 2.200 EUR, 14 let dela → 2.200 × 1/4 × 14 = 7.700 EUR.
• Primer 3: osnova 2.500 EUR, 25 let dela → 2.500 × 1/3 × 25 = 20.833 EUR, vendar navzgor omejeno na 10-kratnik osnove, torej 25.000 EUR (v tem primeru omejitev ne učinkuje).
• Primer 4: osnova 2.000 EUR, 35 let dela → izračun 23.333 EUR presega 10-kratnik osnove (20.000 EUR), zato pripada 20.000 EUR.

Na kaj biti pozoren pri izračunu

• Šteje se delovna doba pri delodajalcu in njegovih pravnih prednikih, ne celotna delovna doba.
• Osnova je bruto plača, ne neto izplačilo.
• Kolektivna pogodba dejavnosti lahko določi za delavca ugodnejša pravila.
• Neobdavčeni del odpravnine je omejen – glej članek o obdavčitvi odpravnin.

Formula za izračun odpravnine

Odpravnina se izračuna kot zmnožek osnove in števila let dela pri delodajalcu, pomnožen z zakonsko določenim deležem glede na delovno dobo pri delodajalcu.

Osnova je povprečna mesečna plača, ki jo je delavec prejel v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo (bruto). Delež znaša 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu do 10 let, 1/4 za obdobje nad 10 let in 1/3 za obdobje nad 20 let.

• Do 10 let dela pri delodajalcu: 1/5 osnove za vsako leto.
• Nad 10 do 20 let: 1/4 osnove za vsako leto.
• Nad 20 let: 1/3 osnove za vsako leto.
• Zgornja meja: odpravnina ne sme presegati 10-kratnika osnove, razen če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti določa drugače.

Praktični izračuni odpravnine

Spodnji primeri so informativni in izhajajo iz bruto osnove 2.000 EUR. Dejanska odpravnina je odvisna od vaše osnove, delovne dobe pri delodajalcu in določil kolektivne pogodbe.

• 5 let dela, osnova 2.000 EUR: 5 × (2.000 / 5) = 2.000 EUR bruto.
• 10 let dela, osnova 2.000 EUR: 10 × 400 = 4.000 EUR bruto.
• 15 let dela, osnova 2.000 EUR: (10 × 400) + (5 × 500) = 6.500 EUR bruto.
• 25 let dela, osnova 2.000 EUR: (10 × 400) + (10 × 500) + (5 × 667) = 12.335 EUR bruto, kar je pod zgornjo mejo 20.000 EUR.

Rok izplačila in kaj storiti ob sporu

Odpravnina zapade v plačilo ob prenehanju delovnega razmerja, najkasneje pa v roku, ki ga določa pogodba ali kolektivna pogodba. Če delodajalec odpravnine ne izplača, lahko delavec pisno zahteva izpolnitev obveznosti, nato pa v 30 dneh vloži tožbo na delovno sodišče.

Preden podpišete sporazum o prenehanju pogodbe, preverite, ali s tem ne izgubite pravice do odpravnine – sporazumno prenehanje namreč praviloma ne prinaša odpravnine po 108. členu ZDR-1.

Pogoste napake

• Zamenjava odpravnine po 108. členu z odpravnino ob upokojitvi ali ob poteku pogodbe za določen čas – vsaka ima svojo podlago in davčno obravnavo.
• Uporaba neto namesto bruto osnove pri izračunu.
• Štetje celotne delovne dobe namesto let pri istem delodajalcu (oziroma pri pravnem predniku).
• Podpis sporazuma o prenehanju brez pravnega pregleda.

Pogosta vprašanja