Varčevanje za pokojnino: kako v Sloveniji zapolniti vrzel po upokojitvi
Povprečna slovenska pokojnina pokriva le del prejšnje plače. Pregled, kako z drugim stebrom, individualnim varčevanjem in naložbami zapolniti pokojninsko vrzel.
Po podatkih ZPIZ povprečna slovenska starostna pokojnina znaša okoli 60 odstotkov zadnje neto plače, pri mlajših generacijah pa bo to razmerje predvidoma še nižje. Razlika med prihodki v aktivni dobi in pokojnino se imenuje pokojninska vrzel. Brez dodatnega varčevanja jo občutimo kot znižan življenjski standard – z načrtnim varčevanjem pa jo lahko v veliki meri zapolnimo.
Trije pokojninski stebri v Sloveniji
Slovenski pokojninski sistem temelji na treh stebrih. Vsak ima drugačno vlogo in skupaj sestavljajo celotni pokojninski prihodek.
- 1. steber: obvezno javno pokojninsko zavarovanje po ZPIZ-2 – osnova, ki je obvezna za vse zaposlene.
- 2. steber: kolektivno ali individualno dodatno pokojninsko zavarovanje – pogosto vplačuje delodajalec.
- 3. steber: prostovoljno individualno varčevanje – skladi, ETF, življenjsko zavarovanje, nepremičnine.
Drugi steber in davčne olajšave
Vplačila v pokojninski načrt drugega stebra so po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) priznana kot olajšava do 5,844 % bruto plače oziroma do letne meje, ki jo določa zakon (v 2026 približno 2.964 EUR). To pomeni, da del vplačanih sredstev dejansko prihrani pri dohodnini.
Sredstva so vezana do dopolnjene starosti za upokojitev. Izplačilo je možno v obliki dodatne pokojninske rente, enkratnega izplačila ali kombinacije obojega, davčno pa je obravnavano ugodneje od redne plače.
Individualno varčevanje za pokojnino
Tretji steber je popolnoma v vaših rokah – izberete instrument, znesek in horizont. Najpogostejše oblike so vzajemni skladi, ETF, naložbena življenjska zavarovanja, varčevalni računi in nepremičnine za oddajanje.
Pri 25 do 40 letih do upokojitve je smiselna pretežno delniška sestava portfelja, ki jo postopno prestrukturiramo v varnejše naložbe v zadnjih 10 letih pred upokojitvijo. To strategijo imenujemo glide-path.
- Vsaj 10–15 % neto plače naj gre v dolgoročno varčevanje za pokojnino.
- Začnite zgodaj – 100 EUR mesečno od 30. leta da več kot 250 EUR mesečno od 45. leta.
- Diversificirajte med stebri in instrumenti, ne zanašajte se na en sam vir.
Renta ali enkratno izplačilo
Pri izteku varčevanja se odločate, ali boste prejeli enkratni znesek ali doživljenjsko rento. Renta zagotavlja predvidljiv mesečni prihodek do konca življenja in ščiti pred tveganjem dolgoživosti, vendar pomeni odpoved kapitalu.
Pogosto je smiselna kombinacija: del v enkratnem izplačilu za večje izdatke ali rezervo, del v doživljenjski renti za kritje fiksnih mesečnih stroškov.
Pogosta vprašanja
Kdaj je najboljši čas za začetek varčevanja za pokojnino?
Takoj ob prvi zaposlitvi. Vsako leto kasnejšega začetka pomeni bistveno več potrebnih mesečnih vplačil za enak končni znesek zaradi izgubljenega učinka obrestno-obrestnega računa.
Ali se splača vstopiti v drugi steber, če ga delodajalec ne vplačuje?
Da, lahko ga sklenete individualno in koristite davčno olajšavo po ZDoh-2. Za zaposlene z višjo plačo prihranek pri dohodnini pomeni efektivno nižje stroške varčevanja.
Kaj se zgodi s sredstvi drugega stebra ob smrti pred upokojitvijo?
Sredstva pripadejo dedičem oziroma upravičencem, navedenim v pogodbi. Pravila izplačila so določena v pokojninskem načrtu in ZPIZ-2.
Sorodni članki
Pokojninska zavarovanja v Sloveniji: trije stebri in dodatno varčevanje
Preberi
Kolektivni pokojninski načrt: drugi steber za zaposlene
Preberi
Pokojninski načrt v malih podjetjih in s.p.: kako začeti
Preberi
Naložbena zavarovanja v Sloveniji: kako združiti varčevanje in zaščito
Preberi