Obdavčitev odpravnin: davčni pragovi po ZDoh-2 in ZDR-1

1. Odpravnina zaradi prenehanja pogodbe za določen čas

Odpravnina, izplačana zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine in pod pogoji, določenimi v 79. členu ZDR-1, vendar največ do višine treh povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Če je odpravnina izplačana v višjem znesku, se od razlike obračuna in plača akontacija dohodnine in prispevki za socialno varnost.

V 79. členu ZDR-1 so določeni pogoji za izplačilo odpravnine in njena višina. Pogodba, sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena.

Skladno z 11. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 se odpravnina zaradi prenehanja pogodbe za določen čas, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji iz ZDR-1, ne všteva v davčno osnovo do zneska, ki ga je delodajalec dolžan izplačati na podlagi ZDR-1, vendar največ do 3 povprečnih mesečnih plač v Sloveniji.

Za odpravnino s posebno davčno obravnavo se ne šteje odpravnina zaradi prenehanja vsake naslednje pogodbe za določen čas pri istem delodajalcu ali pri z njim povezani osebi in odpravnina, izplačana delojemalcu, ki je z delodajalcem povezana oseba. Vsaka naslednja odpravnina se v celoti všteva v davčno osnovo.

• Davčni prag: do 3 povprečnih mesečnih plač v Sloveniji.
• Presežek: obračun akontacije dohodnine in prispevkov za socialno varnost.
• Vsaka naslednja odpravnina pri istem oziroma povezanem delodajalcu: v celoti obdavčena.
• Odpravnina povezani osebi: v celoti obdavčena.

Osnova za prispevke za socialno varnost

Osnove za obračunavanje prispevkov od dohodkov iz delovnega razmerja določa 144. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), pri čemer je treba upoštevati tudi šesti odstavek 429. člena ZPIZ-2, 50. člen ZZVZZ, 135. člen Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) in 9. člen Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP).

Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1) v prvem odstavku 115. člena določa, da se – ne glede na prvi odstavek 144. člena ZPIZ-2 – v osnovo za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne šteje znesek odpravnine zaradi prenehanja pogodbe za določen čas, od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, ne plačuje dohodnina.

V praksi to pomeni, da se prispevki za socialno varnost pri odpravnini za določen čas plačujejo od osnove, ki je enaka osnovi za izračun in plačilo akontacije dohodnine – torej od tistega dela odpravnine, ki presega davčno oproščeni znesek.

2. Odpravnina iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti

Odpravnina, izplačana zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine, določene v 108. členu ZDR-1, vendar največ do višine 10 povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Če je odpravnina izplačana v višjem znesku, se od razlike obračuna in plača akontacija dohodnine in prispevki za socialno varnost.

V 108. členu ZDR-1 so določeni pogoji za izplačilo odpravnine in njena višina glede na leta zaposlitve pri delodajalcu (1/5, 1/4 oziroma 1/3 osnove). V četrtem odstavku istega člena je določeno, da višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove iz prvega odstavka, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.

Davčna obravnava je določena v 9. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2. Odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji iz ZDR-1, se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine odpravnine, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi 108. člena ZDR-1, vendar največ do višine 10 povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji.

Za odpravnino s posebno davčno obravnavo se ne šteje odpravnina zaradi odpovedi vsake naslednje pogodbe pri istem delodajalcu ali pri z njim povezani osebi in odpravnina, izplačana delojemalcu, ki je z delodajalcem povezana oseba. Vsaka naslednja odpravnina se v celoti všteva v davčno osnovo.

• Davčni prag: do 10 povprečnih mesečnih plač v Sloveniji (in do zneska po 108. členu ZDR-1).
• Osnova za prispevke po 144. členu ZPIZ-2 je enaka davčni osnovi – prispevki se obračunajo od presežka.
• Vsaka naslednja odpravnina pri istem oziroma povezanem delodajalcu: v celoti obdavčena.
• Odpravnina povezani osebi: v celoti obdavčena.

3. Odpravnina ob upokojitvi

Odpravnina ob upokojitvi delavca se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine, določene v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, in sicer do 4.063 evrov. Če je odpravnina izplačana v višjem znesku, se od razlike obračuna in plača akontacija dohodnine in prispevki za socialno varnost.

Če s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ni določeno drugače, je delodajalec skladno s prvim odstavkom 132. člena ZDR-1 delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi dolžan izplačati odpravnino v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. Za davčne namene se izplačilo odpravnine ob upokojitvi šteje za tako odpravnino tudi, če delavec ne izpolnjuje minimalnih pogojev glede dobe zaposlitve pri delodajalcu (5 let), skladno z Uredbo (Uradni list RS, št. 140/06, 76/08).

Če se delavec po upokojitvi ponovno zaposli, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi nima pravice do odpravnine. Delavec tudi ni upravičen do odpravnine ob upokojitvi, če ima pravico do odpravnine po 108. členu ZDR-1 ali če je delodajalec zanj financiral dokup pokojninske dobe.

Odpravnina ob upokojitvi se davčno obravnava skladno s 7. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, ki določa, da se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva odpravnina ob upokojitvi do višine, ki jo določi vlada. Ta višina po 10. členu Uredbe znaša 4.063 evrov. Znesek nad to mejo se všteva v davčno osnovo.

Če se delavec delno upokoji, ima pri delodajalcu, pri katerem mu je prenehala pogodba o zaposlitvi in je sklenil novo za krajši delovni čas, pravico do odpravnine v sorazmernem delu.

• Davčni prag: 4.063 EUR (10. člen Uredbe).
• Ni pravice do odpravnine ob ponovni zaposlitvi po upokojitvi.
• Ni pravice do odpravnine ob upokojitvi, če že velja odpravnina po 108. členu ZDR-1 ali če je bil za delavca financiran dokup pokojninske dobe.
• Delna upokojitev: pravica do sorazmernega dela odpravnine.

Povzetek davčnih pragov

Za praktično uporabo je koristno imeti hitro primerjavo pragov, do katerih se odpravnina ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja:

• Odpravnina za določen čas (79. člen ZDR-1, 11. točka 44. člena ZDoh-2): do 3 povprečnih mesečnih plač.
• Odpravnina iz poslovnih razlogov oziroma nesposobnosti (108. člen ZDR-1, 9. točka 44. člena ZDoh-2): do 10 povprečnih mesečnih plač.
• Odpravnina ob upokojitvi (132. člen ZDR-1, 7. točka 44. člena ZDoh-2, 10. člen Uredbe): do 4.063 EUR.
• Presežek nad pragom: obračun akontacije dohodnine in prispevkov za socialno varnost.

Praktični izračun: koliko ostane neobdavčeno

Primeri so informativni in izhajajo iz zakonskih pragov, veljavnih v letu 2026. Za dokončen obračun je merodajna zadnja objavljena povprečna mesečna plača zaposlenih v Sloveniji in obračun delodajalca.

• Odpravnina iz poslovnega razloga 12.000 EUR pri pragu 10 povprečnih plač: celoten znesek ostane neobdavčen, če ne presega praga.
• Odpravnina ob upokojitvi 6.000 EUR: neobdavčenih 4.063 EUR, od razlike 1.937 EUR se obračuna akontacija dohodnine.
• Odpravnina ob poteku pogodbe za določen čas 8.000 EUR pri pragu 3 povprečnih plač: presežek nad pragom se všteje v davčno osnovo, obračunajo pa se tudi prispevki.

Kako se obdavči presežek nad pragom

Znesek nad neobdavčenim pragom se šteje kot dohodek iz delovnega razmerja. Delodajalec od njega obračuna akontacijo dohodnine po dohodninski lestvici, pri odpravninah iz 79. člena ZDR-1 pa tudi prispevke za socialno varnost.

Izplačilo se vključi v letno dohodninsko odločbo, zato lahko višja odpravnina posameznika premakne v višji dohodninski razred.

Pogoste napake pri obdavčitvi odpravnin

• Uporaba napačnega praga – vsaka vrsta odpravnine ima svojega.
• Predpostavka, da je odpravnina vedno v celoti neobdavčena.
• Neupoštevanje prispevkov pri odpravnini za določen čas.
• Izplačilo odpravnine na podlagi sporazuma, ki nima podlage v ZDR-1 – takšno izplačilo je praviloma v celoti obdavčeno.

Pogosta vprašanja