Podjetje 6. julij 2026 6 min branja

Zavarovanje zaposlenih je dobra poslovna odločitev

Nenadna nezgoda ali bolezen ključnega kadra povzroči finančno izgubo že s prvimi 30 dnevi bolniške v breme delodajalca. Zavarovanje zaposlenih je preventivni ukrep, ki se poslovno splača.

Deli vsebino:

Zavarovanje zaposlenih se je že večkrat pokazalo za dobro poslovno odločitev. Posledica nenadne nezgode ali bolezni ključnega kadra lahko marsikateremu delodajalcu povzroči kar nekaj sivih las. Finančno izgubo predstavlja že izplačevanje bolniške odsotnosti prvih 30 delovnih dni odsotnemu, kar zahteva zakon, poleg tega pa je treba poskrbeti tudi za uvajanje novega sodelavca.

Izpad dohodka zaradi odsotnosti ključnega kadra

Izpad dohodka zaradi odsotnosti ključnega kadra je mogoče zavarovati. Premijo, ki jo delodajalec vplačuje, lahko knjiži tudi kot strošek, vendar le, če je upravičenec v primeru bolezni ali nezgode zaposlenega podjetje samo. Podrobnosti o davčni obravnavi najdete v članku o davčni obravnavi rizičnega življenjskega zavarovanja.

V primeru bolezni, invalidnosti ali smrti zaposlenega se podjetje lahko tudi odloči, da bo izplačano zavarovalno vsoto namenilo svojcem zaposlenega. V takem primeru se boniteta za vplačane zavarovalne premije obračuna za nazaj.

Finančna izguba ni edini razlog

Finančna izguba ob izostanku zaposlenega pa ni edini razlog za sklenitev nezgodnega zavarovanja zaposlenih. Odškodninski zahtevki oziroma regresni zahtevki so v zadnjem času pogosta tema, s katero se srečujejo delodajalci.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je pristopil k intenzivnemu uveljavljanju in izterjavi regresnih zahtevkov za stroške zdravljenja zaradi poškodb pri delu. Podobno tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) zahteva povrnitev povzročene škode od delodajalca, če je zavarovančeva invalidnost, potreba po tuji pomoči in postrežbi ali smrt posledica tega, ker niso bili izvedeni ukrepi za varnost in zdravje pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi.

Podroben pregled pravne podlage in postopka regresnih zahtevkov je na voljo v članku Regresni zahtevki ZZZS in ZPIZ.

Praktični ukrepi za delodajalca

Priporočljivi zavarovalni ukrepi za obvladovanje tveganja odsotnosti in odgovornosti delodajalca:

Kolektivno nezgodno zavarovanje zaposlenih (24-urno kritje ali samo na delu).
Rizično življenjsko zavarovanje ključnih oseb z upravičencem podjetjem (»key person insurance«).
Zavarovanje splošne odgovornosti podjetja z izrecnim kritjem regresnih zahtevkov ZZZS in ZPIZ.
Zavarovanje odgovornosti delodajalca (»Employer's Liability«) za pokritje zahtevkov zaposlenih in socialnih zavodov.
Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje kot dolgoročni benefit.

Zakaj se to poslovno splača

Vlaganje v zaščito zaposlenih znižuje neposredne stroške (bolniška v breme delodajalca), zmanjšuje tveganje regresnih zahtevkov (potencialno več deset tisoč evrov), krepi lojalnost ekipe in izboljšuje pogajalski položaj z zavarovalnicami (nižje premije ob manjšem številu škodnih primerov). Za podjetje je večina teh zavarovanj davčno priznan odhodek.

Pogosta vprašanja

Kdaj je premija zavarovanja zaposlenega davčno priznan odhodek?

Če je upravičenec podjetje – premija je odhodek po 29. členu ZDDPO-2. Če je upravičenec zaposleni ali njegov družinski član – premija je odhodek po 35. členu ZDDPO-2, hkrati pa boniteta zaposlenega po 39. členu ZDoh-2.

Kdo krije bolniško prvih 30 dni?

Prvih 30 delovnih dni bolniške odsotnosti krije delodajalec, nato izplačilo prevzame ZZZS. To pomeni pomemben neposreden strošek podjetja, ki ga je mogoče delno prenesti prek ustrezno zasnovanih zavarovanj.

Ali zavarovanje zaposlenih zaščiti pred regresom ZZZS?

Kolektivno nezgodno zavarovanje samo po sebi ne. Za zaščito pred regresnimi zahtevki ZZZS in ZPIZ je treba skleniti zavarovanje splošne odgovornosti podjetja oziroma zavarovanje odgovornosti delodajalca z izrecno vključenim kritjem regresnih zahtevkov socialnih zavodov.

Vam je članek pomagal? Delite ga s svojimi bližnjimi.