Davčna obravnava naložbenega življenjskega zavarovanja (NŽZ) v podjetju

Kaj je naložbeno življenjsko zavarovanje (NŽZ)

Naložbeno življenjsko zavarovanje v nasprotju z rizičnim življenjskim zavarovanjem združuje življenjsko zavarovanje in varčevanje, vezano na gibanje vrednosti enot premoženja izbranih naložbenih skladov. Zavarovalec prevzame naložbeno tveganje, povezano s spremembo vrednosti teh enot.

Ob smrti zavarovane osebe med trajanjem zavarovanja se izplača najmanj zajamčena zavarovalna vsota za primer smrti (oziroma vrednost premoženja, če je ta višja od zavarovalne vsote), ob doživetju pa prejme upravičenec za doživetje zavarovalno vsoto, ki je enaka vrednosti privarčevanega premoženja v izbranih naložbenih skladih.

Za NŽZ je torej značilno nalaganje dela premije v vzajemne sklade in odvisnost višine končnega izplačila od njihove donosnosti med zavarovalno dobo.

Kadar je upravičenec podjetje (sklenitelj = upravičenec)

Če je upravičenec do zavarovalne vsote davčni zavezanec, ki je premijo tudi vplačal (torej podjetje samo), se vplačane premije NŽZ v poslovnih knjigah ne izkazujejo kot odhodek oziroma strošek. Po vsebini gre za naložbo, saj bodo iz nje izhajale gospodarske koristi, zato jih je treba izkazovati kot dolgoročno terjatev do zavarovalnice v razredu 0 (dolgoročna sredstva).

Le takšno evidentiranje omogoča pravilen prikaz premoženja podjetja in uveljavljanje pogodbene obveznosti zavarovalnice ob izteku zavarovalne dobe ali nastopu zavarovalnega primera – vključno z doseženim donosom.

Ob prejemu zavarovalne vsote se razlika med prejetim zneskom in izkazano vrednostjo naložbe v poslovnih knjigah evidentira kot finančni prihodek in se ustrezno obdavči.

• Premija ni odhodek tekočega obdobja – ne glede na to, ali se plačuje mesečno ali v enkratnem znesku.
• Evidentiranje kot dolgoročna terjatev do zavarovalnice (razred 0).
• Ob izplačilu: razlika med prejeto vsoto in knjigovodsko vrednostjo naložbe = finančni prihodek.
• Podlaga: pojasnilo Generalnega davčnega urada Davčne uprave RS št. 091-17/2006 z dne 28. 7. 2006 (spremembe 28. 11. in 19. 12. 2006), za zavarovanja, sklenjena od 1. 1. 2007.

Računovodska podlaga: SRS 3 (2006)

Pri vodenju poslovnih knjig in izdelavi računovodskih izkazov morajo pravne osebe upoštevati Slovenske računovodske standarde. Za NŽZ sta ključni določbi SRS 3 (2006):

• SRS 3 (2006), točka 3.8 – finančna naložba se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna kot finančno sredstvo, če je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi in je mogoče nabavno vrednost zanesljivo izmeriti.
• SRS 3 (2006), točka 3.46 – finančna naložba, ki jo ima podjetje v posesti dlje kot leto dni in s katero naj bi dolgoročno dosegalo donos, se obravnava kot dolgoročna naložba.

Zavarovanja, sklenjena pred 1. 1. 2007

Če je bila pogodba o NŽZ sklenjena pred 1. 1. 2007, se davčni zavezanci lahko odločijo, ali bodo vplačane zavarovalne premije izkazovali kot odhodek tekočega leta ali kot dolgoročno terjatev do zavarovalnice. Izbrana metoda mora biti dosledna in razvidna iz računovodskih usmeritev podjetja.

Kadar je upravičenec zaposleni ali njegov družinski član

Če je upravičenec do zavarovalne vsote delojemalec (ali njegov družinski član), so ob upoštevanju drugega in tretjega odstavka 35. člena ZDDPO-2 plačane premije NŽZ davčno priznan odhodek zavarovalca (pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika), ker so obdavčene po Zakonu o dohodnini kot boniteta.

V skladu s 6. točko drugega odstavka 39. člena ZDoh-2 se med bonitete štejejo tudi zavarovalne premije in podobna plačila. Delodajalec obračuna dohodnino in prispevke od bonitete v mesecu, ko premija zapade oziroma je plačana.

• Premija je za podjetje davčno priznan odhodek (35. člen ZDDPO-2).
• Za zaposlenega predstavlja boniteto in se obdavči po ZDoh-2.
• Delodajalec obračuna in plača akontacijo dohodnine ter socialne prispevke od bonitete.

Praktični povzetek za podjetnika

Pred sklenitvijo NŽZ v podjetju se odločite predvsem o tem, komu bo pripadla zavarovalna vsota. Od tega je odvisna celotna davčna in računovodska obravnava, ne pa oblika zavarovanja sama.

• NŽZ z upravičencem = podjetje: dolgoročna naložba, ne odhodek; obdavčitev razlike ob izplačilu.
• NŽZ z upravičencem = zaposleni/družinski član: davčno priznan odhodek + boniteta zaposlenemu.
• Pri nadgradnji obstoječih pogodb pred 1. 1. 2007 preverite izbrano metodo evidentiranja.
• Za nesmiselno dvojno obdavčitev priporočamo posvet z računovodjo in zavarovalnim svetovalcem pred podpisom polic.

Pogosta vprašanja