Davčna obravnava rizičnega življenjskega zavarovanja (RZ) v podjetju

Kaj je rizično življenjsko zavarovanje

Rizično življenjsko zavarovanje se sklene, da se ob morebitni smrti zavarovane osebe med pogodbenim trajanjem zavarovanja upravičencu izplača zavarovalna vsota za primer smrti. Zavarovalnica se torej zaveže izplačati to vsoto, če zavarovana oseba umre med trajanjem zavarovanja. Če zavarovana oseba doživi dogovorjeno dobo trajanja zavarovanja, je zavarovalnica prosta vseh obveznosti.

S pogodbo je lahko zavarovana samo ena oseba. Upravičenec pa je lahko pravna ali fizična oseba. Ta oblika življenjskega zavarovanja ne vsebuje varčevalne komponente, temveč izključno zavarovalno – z njo se zavaruje delojemalec za morebitno škodo, ki bi jo podjetje utrpelo, če bi umrl med izvajanjem projekta, hkrati pa je namenjena zaščiti družinskih članov, ki bi bili ob smrti obremenjeni s pokritjem obveznosti.

Pri rizičnem življenjskem zavarovanju ni pripisa iz dobička (donosa), ki bi se izplačal skupaj z zavarovalno vsoto – razlika s posledicami v knjigovodski in davčni obravnavi v primerjavi z NŽZ.

Kadar je upravičenec podjetje

Pri presoji, ali so zavarovalne premije, ki jih za delojemalca plačuje delodajalec (zavarovalna vsota pa pripada delodajalcu), davčno priznan odhodek, je treba upoštevati 29. člen ZDDPO-2. Ta v prvem odstavku določa, da se za ugotavljanje dobička priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu.

Če torej zavarovalna vsota pripada zavarovalcu (pravni osebi), so plačane zavarovalne premije davčno priznani odhodki, saj s plačilom teh premij pri pravni osebi nastanejo obdavčeni prihodki (izplačilo zavarovalne vsote ob nastopu zavarovalnega primera).

• Podlaga: 29. člen ZDDPO-2 – odhodki, potrebni za pridobitev obdavčenih prihodkov.
• Ni bonitete zaposlenega – zavarovalna vsota ne pripade njemu.
• Ob nastopu zavarovalnega primera podjetje pripozna prihodek iz zavarovalne vsote.

Kadar je upravičenec zaposleni ali družinski član (boniteta)

V skladu s prvim odstavkom 39. člena ZDoh-2 je boniteta vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo.

V skladu s 6. točko drugega odstavka 39. člena so med bonitete izrecno vključene tudi zavarovalne premije in podobna plačila. Boniteta v tem smislu je zavarovalna premija le, če zavarovalna vsota pripade delojemalcu. Če je upravičenec do zavarovalne vsote delodajalec, plačane premije ne veljajo za boniteto.

ZDDPO-2 v drugem odstavku 35. člena določa, da se plače, druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo in nadomestila plače poslovodnih delavcev, prokuristov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi priznajo kot odhodek v obračunanem znesku. V tretjem odstavku 35. člena je določeno, da se kot druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo štejejo tudi stroški bonitet, ki so obdavčeni po zakonu o dohodnini.

Iz navedenega izhaja, da so zavarovalne premije, ki jih za delojemalca plačuje delodajalec, kadar zavarovalna vsota pripade delojemalcu, davčno priznan odhodek, ker so obdavčene po ZDoh-2 kot boniteta.

• Premija = boniteta zaposlenega (6. točka drugega odstavka 39. člena ZDoh-2).
• Boniteta se obdavči z dohodnino in socialnimi prispevki.
• Za podjetje je premija davčno priznan odhodek (35. člen ZDDPO-2).

Primerjava: kdo je upravičenec vpliva na obračun

Ključno vprašanje pri davčni obravnavi RZ v podjetju je: kdo je upravičenec do zavarovalne vsote. Odgovor določa, ali se obračuna boniteta in ali je premija davčno priznan odhodek.

• Upravičenec podjetje: premija davčno priznan odhodek po 29. členu ZDDPO-2, ni bonitete, ob nastopu primera prihodek podjetja.
• Upravičenec zaposleni / družinski član: premija davčno priznan odhodek po 35. členu ZDDPO-2, boniteta obdavčena po ZDoh-2, zavarovalna vsota se izplača družini (praviloma neobdavčena po ZDoh-2).
• Kombinirana rešitev: ločeni polici za poslovni del (»key person«) in za družinsko zaščito.

Kdaj je RZ smiseln za podjetje

Rizično življenjsko zavarovanje se v podjetjih najpogosteje uporablja v dveh scenarijih: kot zaščita ključnih oseb (»key person insurance«) za podjetje in kot dodatni benefit zaposlenim.

• Zaščita ključnih oseb (lastnik, poslovodja, ključni razvijalec): upravičenec je podjetje, zavarovalna vsota pokrije izpad prihodkov, iskanje nadomestne osebe in izpolnitev pogodbenih obveznosti.
• Zavarovanje družbenikov v družbenih pogodbah (buy-sell agreements): iz izplačila se financira odkup poslovnega deleža umrlega družbenika.
• Zavarovanje zaposlenih z družino kot benefit: upravičenec je družinski član, zavarovanje krepi lojalnost in socialno varnost ekipe.
• Zavarovanje kreditojemalca v podjetju za pokritje poslovnega kredita v primeru smrti.

Pogosta vprašanja