Obvezno zdravstveno zavarovanje za dijake in študente: kdo plača in do kdaj velja

Kaj boste izvedeli

• Do kdaj je dijak oziroma študent zavarovan po starših.
• Kaj se zgodi po 26. letu ali ob prekinitvi študija.
• Kako urediti obvezno zavarovanje samostojno in koliko stane.
• Kaj velja za študij, prakso ali izmenjavo v tujini.
• Katera dodatna zavarovanja se za študente dejansko izplačajo.

Do kdaj velja zavarovanje po starših

Otrok je zavarovan kot družinski član do 18. leta starosti brez dodatnih pogojev. Po 18. letu se zavarovanje nadaljuje, dokler traja redno šolanje, najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti.

Pogoj je, da mladostnik ni sam zavarovan iz drugega naslova – na primer prek zaposlitve ali samozaposlitve. Študentsko delo praviloma ne prekine zavarovanja po starših, saj ne vzpostavi obveznega zavarovanja iz delovnega razmerja.

• Do 18. leta: zavarovanje kot družinski član brez pogoja šolanja.
• Od 18. do 26. leta: pogoj je status rednega dijaka ali študenta.
• Absolventski staž se šteje kot status, dokler traja in dokler oseba ni starejša od 26 let.
• Zaposlitev za polni ali krajši delovni čas vzpostavi lastno zavarovanje.

Kaj se zgodi po 26. letu ali ob izgubi statusa

Ko oseba dopolni 26 let ali izgubi status študenta, zavarovanje po starših samodejno preneha. Če ni zaposlena, mora zavarovanje urediti sama – najpogosteje kot samoplačnik pri ZZZS ali prek prijave na Zavod RS za zaposlovanje, če izpolnjuje pogoje.

Vrzel v zavarovanju je pogosta poleti med zaključkom študija in prvo zaposlitvijo. V tem obdobju stroške zdravstvenih storitev nosi posameznik sam, zato status uredite takoj ob prenehanju.

Koliko stane samostojno zavarovanje

Samoplačnik plača prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje po odločbi ZZZS – informativno okoli 40–45 EUR mesečno v letu 2026. Poleg tega vsak polnoletni zavarovanec plačuje obvezni zdravstveni prispevek (OZP), ki je nadomestil dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

Podrobnejši pregled zneskov in osnov najdete v članku o prispevku za obvezno zdravstveno zavarovanje.

Študij, praksa ali izmenjava v tujini

Za krajše bivanje v EU, EGP in Švici zadošča evropska kartica zdravstvenega zavarovanja (EHIC), ki jo ZZZS izda brezplačno in krije nujno oskrbo v javni mreži. EHIC ne krije repatriacije, zasebnih izvajalcev in doplačil.

Za daljše izmenjave, študij zunaj EU ali športno aktiven program priporočamo turistično zdravstveno zavarovanje z asistenco, ki krije prevoz domov in zasebno oskrbo.

• EHIC naročite prek portala zavarovanec.zzzs.si; prispe v 7–10 dneh.
• Za države zunaj EU je EHIC neuporaben – potrebno je komercialno zavarovanje.
• Preverite, ali polica krije športne aktivnosti in delo prek prakse.

Katera dodatna zavarovanja se študentu izplačajo

Obvezno zavarovanje pokrije osnovno oskrbo, a ne hitrosti obravnave. Za mlade sta najbolj smiselni nezgodno zavarovanje in zdravstvena polica s hitrim dostopom do specialista – premiji sta v tej starosti najnižji.

• Nezgodno zavarovanje: kritje zlomov, invalidnosti in bolnišničnega nadomestila.
• Zdravstvena polica: specialist in diagnostika brez dolgih čakalnih dob.
• Zavarovanje na potovanju za izmenjave in počitniško delo v tujini.

Pogoste napake

• Prepričanje, da zavarovanje po starših samodejno traja do konca študija tudi po 26. letu.
• Odlašanje z ureditvijo statusa po diplomi ali prekinitvi študija.
• Odhod na izmenjavo brez EHIC ali brez turističnega zavarovanja.
• Domneva, da študentsko delo prinaša polno zdravstveno zavarovanje.

Pogosta vprašanja