
Bolniška odsotnost 2026: višina nadomestila, izračun in pravila ZZZS
Med bolniško odsotnostjo prvih 30 dni izplačuje nadomestilo delodajalec, nato ZZZS. Pravila določata ZZVZZ in Kolektivna pogodba.
Bolniška odsotnost je pravica zaposlenih, ki jo ureja Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). Prvih 30 delovnih dni nadomestilo izplačuje delodajalec, po tem preide obveznost na ZZZS. Vse podrobnosti so na <a href="https://www.zzzs.si" target="_blank" rel="noopener noreferrer">zzzs.si</a>.
Prvih 30 delovnih dni – v breme delodajalca
V prvem obdobju bolniške odsotnosti nadomestilo plače izplača delodajalec. Višina je odvisna od razloga: 80 % osnove za bolezen, 100 % za poklicno bolezen ali poškodbo pri delu, 90 % za nego družinskega člana.
Po 30 dneh – v breme ZZZS
Od 31. delovnega dne naprej nadomestilo izplačuje ZZZS neposredno zavarovancu. Delodajalec zavarovanca odjavi iz obračuna plače in mesečno posreduje potrebne podatke ZZZS.
- Osnova za izračun: povprečna plača zadnjih 12 mesecev pred boleznijo.
- Najvišji znesek: 2,5-kratnik povprečne bruto plače v RS.
- Najnižji znesek: minimalna plača.
Postopek in dokumentacija
Osebni zdravnik izda bolniški list (eBOL) v elektronski obliki. Ta se avtomatično posreduje delodajalcu in ZZZS. Zavarovanec mora spoštovati navodila zdravnika (mirovanje, obiski) – kršitve lahko pomenijo izgubo pravice do nadomestila.
Posebni primeri: nega otroka, spremstvo
Starš ima pravico do bolniške zaradi nege otroka do 7 let (do 7 delovnih dni v koledarskem letu), za starejše otroke pa v posebnih primerih. Za spremstvo v bolnišnico ali specialistični pregled velja pravica do 20 dni na leto.
Višina nadomestila za bolniško odsotnost: odstotki in izračun
Nadomestilo se izračuna od osnove, ki jo predstavlja povprečna plača zavarovanca v zadnjih 12 mesecih pred nastopom zadržanosti. Odstotek je odvisen od razloga odsotnosti.
Primer izračuna: pri osnovi 2.000 EUR bruto znaša nadomestilo za bolezen (80 %) 1.600 EUR bruto, za poškodbo pri delu (100 %) pa 2.000 EUR bruto.
- Bolezen: 80 % osnove.
- Poškodba izven dela: 70 % osnove.
- Nega družinskega člana: 80 % osnove.
- Poklicna bolezen ali poškodba pri delu: 100 % osnove.
- Darovanje krvi ali tkiva ter izolacija: 100 % osnove.
- Zgornja meja pri izplačilu ZZZS: 2,5-kratnik povprečne bruto plače v RS.
Pogosta vprašanja
Kolikšno je nadomestilo za bolniško?
Odvisno od razloga zadržanosti znaša 80, 90 ali 100 odstotkov osnove. Za bolezen praviloma velja 80 odstotkov, za poškodbo pri delu in nego pa višji odstotki.
Kolikšna je višina nadomestila za bolniško odsotnost?
Praviloma 80 % osnove za bolezen, 70 % za poškodbo izven dela in 100 % za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen. Osnova je povprečna plača zadnjih 12 mesecev.
Kdaj nadomestilo prevzame ZZZS?
Od 31. delovnega dne neprekinjene zadržanosti naprej nadomestilo izplačuje ZZZS, prvih 30 delovnih dni pa krije delodajalec.
Kaj se zgodi, če sem bolniška odsotnost daljša od 12 mesecev?
Po 12 mesecih neprekinjene bolniške pride do napotitve na invalidsko komisijo, ki oceni delovno sposobnost in morebitno invalidnost.
Ali dobim nadomestilo, če sem samozaposlen?
Da, samozaposleni plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje in imajo pravico do nadomestila po enakih pravilih – od 15. dne dalje neposredno od ZZZS.
Ali me lahko delodajalec odpusti med bolniško?
Med bolniško odsotnostjo velja posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe. Odpoved je mogoča le v izjemnih primerih (npr. redna odpoved iz krivdnih razlogov, ki niso povezani z boleznijo).
Nadaljujte branje o bolniški odsotnosti
Vsebine smo izbrali samodejno glede na temo tega članka.
- zavarovanjih za podjetjanezgodnih zavarovanjih
Zavarovanje zaposlenih je dobra poslovna odločitev
Nenadna nezgoda ali bolezen ključnega kadra povzroči finančno izgubo že s prvimi 30 dnevi bolniške v breme delodajalca. Zavarovanje zaposlenih je preventivni ukrep, ki se poslovno splača.
Preberi - obveznem zdravstvenem zavarovanju (OZZ)nezgodnih zavarovanjih
Regresni zahtevki ZZZS in ZPIZ: kdaj lahko zavod zahteva povračilo od delodajalca
ZZZS in ZPIZ vse pogosteje uveljavljata regresne (odškodninske) zahtevke proti delodajalcem po poškodbi pri delu. Razložimo pravno podlago, postopek, roke in zavarovalno zaščito.
Preberi - obveznem zdravstvenem zavarovanju (OZZ)zavarovanjih za podjetja
Prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje: višina, plačnik, roki
Prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje financira javno zdravstveno mrežo v Sloveniji. Razčlenimo stopnje, roke in kaj v praksi pomenijo za vaš dohodek.
Preberi - zavarovanjih za podjetjanezgodnih zavarovanjih
Kolektivno nezgodno zavarovanje zaposlenih: zaščita ekipe in podjetja
Kolektivno nezgodno zavarovanje je eden najpogostejših benefitov, ki ga slovenska podjetja zagotavljajo zaposlenim. Pojasnimo kritja, davčne učinke in kaj plačati za ekipo.
Preberi








