Zakaj zavarovanje težjih bolezni skleniti čim prej

Kaj boste izvedeli

Vodnik je namenjen predvsem mlajšim odraslim in družinam, ki zavarovanje za težje bolezni odlagajo na pozneje.

• Zakaj starost ob sklenitvi vpliva na premijo in kritje.
• Kako zdravstveno stanje določa, kaj sploh lahko zavarujete.
• Kaj pomenita čakalna doba in obdobje preživetja.
• Kako izračunate primerno zavarovalno vsoto glede na življenjsko fazo.
• Kdaj je kolektivno zavarovanje prek delodajalca dovolj in kdaj ne.
• Kako ravnati, če ste zavarovanje sklenili že pred leti.

Zakaj starost ob sklenitvi vpliva na premijo

Zavarovalnice premijo izračunajo na podlagi verjetnosti, da bo zavarovanec v obdobju zavarovanja zbolel. Ta verjetnost s starostjo narašča, zato je pri enaki zavarovalni vsoti in enakem trajanju premija za mlajšega zavarovanca nižja.

Pomembno je tudi, kako je premija določena. Pri nekaterih produktih je premija izračunana za celotno trajanje pogodbe ob sklenitvi, pri drugih se lahko spreminja, na primer ob letni prilagoditvi ali indeksaciji. Pred podpisom vprašajte, ali je premija zajamčena in pod katerimi pogoji jo lahko zavarovalnica spremeni. Zapisano mora biti v zavarovalnih pogojih ali ponudbi.

Ker se pri sklenitvi določi tudi končna starost kritja, mlajši zavarovanec pogosto pridobi daljše obdobje zaščite. Kdor sklene zavarovanje pri 30 letih s kritjem do 65 let, je zavarovan 35 let; kdor ga sklene pri 50, le 15 let, pa še to v obdobju, ko je tveganje največje.

Zdravstveno stanje določa, kaj sploh lahko zavarujete

Ob sklenitvi izpolnite zdravstveni vprašalnik, pri višjih zavarovalnih vsotah pa zavarovalnica lahko zahteva tudi zdravniški pregled ali izvide. Na podlagi tega se odloči, ali vas zavaruje pod standardnimi pogoji, z doplačilom, z izključitvijo določene bolezni ali sploh ne.

Z leti se poveča verjetnost, da boste imeli v zdravstveni kartoteki diagnozo, ki vpliva na presojo. Že povišan krvni tlak, zvišan holesterol, sladkorna bolezen ali benigni tumor lahko pomeni izključitev ravno tistega kritja, ki bi ga najbolj potrebovali.

• Povišan krvni tlak ali holesterol lahko prinese doplačilo ali izključitev srčno-žilnih bolezni.
• Benigni tumorji ali sumljivi izvidi lahko pomenijo izključitev rakavih obolenj.
• Družinska anamneza vpliva na presojo, čeprav sami še niste zboleli.
• Mlajši zavarovanci s čisto anamnezo praviloma dobijo kritje brez izključitev.

Čakalna doba, obdobje preživetja in zakaj ne čakati

Skoraj vsa zavarovanja za težje bolezni imajo čakalno dobo. V tem obdobju po sklenitvi zavarovalnica ne izplača zavarovalnine za na novo diagnosticirano bolezen. Trajanje je navedeno v pogojih in se lahko razlikuje glede na bolezen.

Nekatere police zahtevajo tudi obdobje preživetja: zavarovanec mora po diagnozi preživeti določeno število dni, da je izplačilo upravičeno. Oba pogoja pomenita, da zavarovanja ni mogoče skleniti tik pred diagnozo ali ob prvih simptomih.

Bolezen se ne najavi vnaprej. Kdor čaka na pravi trenutek, tvega, da bo diagnoza prišla v čakalni dobi ali preden bo polica sploh sklenjena. Takrat zavarovanja za to bolezen ni več mogoče pridobiti.

Pravila zdravstvenega vprašalnika

Obligacijski zakonik določa, da mora zavarovalec ob sklenitvi prijaviti vse okoliščine, ki so pomembne za oceno nevarnosti in so mu znane. Če zavarovalec namerno navede neresnične podatke ali zamolči pomembne okoliščine, lahko zavarovalnica zahteva razveljavitev pogodbe.

Pri mladih in zdravih je vprašalnik preprost, odgovori pa praviloma ne prinašajo izključitev. Pozneje je vprašalnik daljši, potrebnih je več izvidov in več je možnosti za nesporazume. Tudi to je razlog, da je zgodnja sklenitev preprostejša in varnejša.

Praktičen izračun: koliko stane odlašanje

Odlašanja ne merimo le s premijo, temveč z obdobjem brez zaščite. Vzemimo dva primera z enako potrebo po zavarovalni vsoti 30.000 EUR in kritjem do 65. leta.

Nina sklene zavarovanje pri 32 letih. Če bi zbolela pri 40 letih, bi prejela 30.000 EUR, kar ob neto plači 1.500 EUR in ocenjenem izpadu približno 600 EUR mesečno (znižano nadomestilo in dodatni stroški) pokrije 50 mesecev znižanih prihodkov. Peter odlaša in želi zavarovanje skleniti pri 45 letih. Če zboli pri 40 letih, ne prejme ničesar, njegov izpad pa v 18 mesecih znaša 10.800 EUR, ki jih mora pokriti iz prihrankov.

Drugi vidik je vsota vplačil. Premijo za konkretno starost vam pripravi zavarovalnica, zato je ne navajamo na pamet. Prosite za ponudbo pri dveh starostih, na primer pri trenutni starosti in pet let pozneje, ter primerjajte mesečno premijo, skupno vsoto vplačil do konca kritja in morebitne izključitve. Tako boste dejansko videli ceno odlašanja.

Primerna zavarovalna vsota v posamezni življenjski fazi

Zavarovalna vsota naj omogoči, da družina med zdravljenjem in okrevanjem, praviloma 12 do 24 mesecev, ne zaide v finančne težave. Spodnji okvirji so izhodišče za pogovor, ne pravilo; vedno jih preverite z lastnim izračunom.

• Samski brez kredita: vsaj 12 do 24 mesecev izpada dohodka in dodatnih stroškov.
• Družina z otroki: izpad dohodka hranitelja za 24 mesecev in stroški varstva ter pomoči.
• Družina s stanovanjskim kreditom: dodajte obroke kredita za obdobje okrevanja ali razmislite o ločenem zavarovanju kredita.
• Samozaposleni: dodajte prvih 30 delovnih dni brez nadomestila ZZZS in fiksne stroške poslovanja.
• Ob večjih spremembah, na primer rojstvu otroka ali novem kreditu, zavarovalno vsoto preverite in jo po potrebi zvišajte.

Zavarovanje otrok kot razširitev

Številne pogodbe omogočajo razširitev kritja na otroke, včasih brez doplačila ali z nizkim doplačilom. Seznam bolezni za otroke je lahko drugačen in vključuje bolezni, ki so pri otrocih pogostejše. Starš ob otrokovi hudi bolezni pogosto ne more delati, zato izplačilo pomaga pri izpadu dohodka in stroških spremstva.

Pri otroškem kritju preverite starost, do katere je otrok zavarovan, in ali lahko po polnoletnosti kritje prenese na lastno polico brez nove zdravstvene presoje.

Kolektivno zavarovanje ne nadomesti individualnega

Vse več delodajalcev sklene kolektivno zavarovanje težjih bolezni za zaposlene. To je koristno, vendar je kritje vezano na zaposlitev. Ko zamenjate službo, se upokojite ali izgubite zaposlitev, kolektivno kritje praviloma preneha.

Če se to zgodi pri 50 letih, boste novo individualno polico sklepali pri višji starosti in morda z diagnozami, ki jih pri 30 letih še niste imeli. Zgodaj sklenjena individualna polica je zato temelj, kolektivno kritje pa dopolnilo.

Kaj, če ste zavarovanje sklenili že pred leti

Starejše police so lahko dragocene, saj so bile sklenjene pri nižji starosti in brez izključitev. Pred prekinitvijo ali zamenjavo zato vedno primerjajte stare in nove pogoje. Nova polica pomeni novo čakalno dobo in novo zdravstveno presojo.

Namesto zamenjave je pogosto bolje obstoječo polico dopolniti z dodatnim kritjem ali višjo vsoto. Vprašajte zavarovalnico, ali omogoča zvišanje brez novega vprašalnika ob posebnih življenjskih dogodkih.

Primer iz prakse

Tina je zavarovanje za težke bolezni sklenila pri 29 letih, ko je kupila prvo stanovanje. Ob sklenitvi ni imela nobenih diagnoz, zato je dobila standardne pogoje. Pri 37 letih so ji odkrili raka dojke. Zavarovalnica je po predložitvi histološkega izvida izplačala zavarovalno vsoto.

Njena sestra je zavarovanje odlagala. Pri 38 letih je imela že zdravljeno ščitnico in povišan krvni tlak, zato je dobila ponudbo z doplačilom in izključitvijo srčno-žilnih bolezni. Primer je ponazoritev; presoja je vedno individualna.

Vloga strokovnega svetovalca

Dober zavarovalni svetovalec najprej analizira vaše potrebe: dohodek, kredite, družino, obstoječe police in kritja prek delodajalca. Šele nato predlaga zavarovalno vsoto in produkt. Po Zakonu o zavarovalništvu mora distributer pred sklenitvijo ugotoviti vaše zahteve in potrebe ter vam predati informacije o produktu v razumljivi obliki.

Svetovalec vam pomaga tudi pri zdravstvenem vprašalniku. Ne odgovarja namesto vas, opozori pa, da morate navesti vse diagnoze, preiskave in zdravljenja, po katerih zavarovalnica sprašuje. Netočni odgovori so najpogostejši razlog za spore ob prijavi škode.

Ob diagnozi je svetovalec pomemben še enkrat: pomaga zbrati medicinsko dokumentacijo, pravilno izpolniti prijavo in spremljati postopek do izplačila. V Trendmartu primerjamo pogoje več zavarovalnic in vam pripravimo pregled, iz katerega je jasno, kaj posamezna polica krije in česa ne.

V Trendmartu priporočamo naložbeno zavarovanje za gradnjo prihrankov in ločeno sklenjeno zavarovanje težjih bolezni za finančno zaščito ob kriti diagnozi. Tako lahko zavarovalnina pomaga pri okrevanju, prihranki pa ostanejo namenjeni vašemu dolgoročnemu cilju. Izplačilo iz samostojne police samo po sebi ni dvig iz ločene naložbene police. Obe pogodbi lahko izplačata, če isti dogodek izpolnjuje pogoje obeh; bolezen pa ne pomeni samodejnega izplačila prihrankov. Svetovalec pred sklenitvijo preveri kritja, upravičence in način izplačila iz vsake pogodbe.

Povzetek

Najboljši čas za sklenitev zavarovanja za težje bolezni je, ko ste še zdravi in imate finančne obveznosti, ki bi jih bolezen ogrozila. Zgodnja sklenitev prinaša nižjo premijo, manj izključitev, daljše kritje in preprostejši vprašalnik. Kolektivno kritje je dobrodošlo, ne nadomesti pa lastne police.

Pripravimo vam primerjavo ponudb za vašo starost in vam pokažemo, koliko bi vas stalo odlašanje za pet let.

Viri in pravna podlaga

Dejstva o javnem sistemu, nadomestilih in davkih smo povzeli po uradnih virih. Pogoji zasebnih zavarovanj se razlikujejo med zavarovalnicami, zato vedno velja besedilo zavarovalnih pogojev, ki jih prejmete pred podpisom.

• Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ): https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO213
• Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1): https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO6183
• Obligacijski zakonik (OZ), poglavje o zavarovalni pogodbi: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO1263
• Zakon o dohodnini (ZDoh-2): https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4697
• Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), pravice in nadomestila: https://www.zzzs.si
• Register raka Republike Slovenije, Onkološki inštitut Ljubljana: https://www.onko-i.si/rrs
• Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): https://nijz.si
• Agencija za zavarovalni nadzor (AZN): https://www.a-zn.si
• Finančna uprava RS (FURS), pojasnila o dohodnini in bonitetah: https://www.fu.gov.si

Pogosta vprašanja