Zavarovanje težjih bolezni in življenjsko zavarovanje – kombinacija, ki ščiti družino

Kaj boste izvedeli

Vodnik je namenjen družinam, posameznikom s krediti in samozaposlenim, ki želijo celovito zaščito pred dvema najhujšima finančnima tveganjema.

• Kdaj izplača življenjsko zavarovanje in kdaj zavarovanje za težke bolezni.
• Kako izbrati med skupno polico in ločenima pogodbama.
• Kaj pomenita akcelerirano in dodatno (aditivno) kritje.
• Kako upoštevati kolektivno zavarovanje težjih bolezni prek delodajalca.
• Kako izračunati obe zavarovalni vsoti.
• Kaj velja glede davkov in zdravstvenega vprašalnika.

Kaj pokrije vsako od kritij

Kritji se sprožita ob različnih dogodkih in rešujeta različne težave. Razumevanje razlike je osnova za smiselno kombinacijo.

• Rizično življenjsko zavarovanje: izplačilo upravičencem ob smrti zavarovanca v času trajanja pogodbe.
• Zavarovanje za težke bolezni: izplačilo zavarovancu ob diagnozi bolezni s seznama, še za časa življenja.
• Naložbeno življenjsko zavarovanje: kombinacija življenjskega kritja in varčevanja; kritje težjih bolezni le kot dodatek.
• Nezgodno zavarovanje: kritje posledic nezgode, ne pa bolezni.

Zakaj eno kritje ni dovolj

Življenjsko zavarovanje ne pomaga, dokler zavarovanec živi, tudi če je hudo bolan in več mesecev ne more delati. Družina takrat potrebuje denar za izpad dohodka, prevoze in pomoč na domu, kredit pa je treba plačevati naprej.

Zavarovanje za težke bolezni pa ne krije smrti brez predhodne diagnoze s seznama, na primer zaradi nezgode ali bolezni, ki ni navedena v pogojih. Zato družina, ki je odvisna od enega ali dveh dohodkov, potrebuje obe kritji.

Akcelerirano ali dodatno kritje

Pri kombinirani polici je ključno vprašanje, ali izplačilo za težko bolezen zmanjša življenjsko zavarovalno vsoto.

• Akcelerirano kritje: izplačilo za težko bolezen se odšteje od življenjske vsote. Premija je nižja, dediči pa ob poznejši smrti prejmejo manj ali nič.
• Dodatno (aditivno) kritje: izplačilo za težko bolezen se izplača poleg življenjske vsote. Premija je višja, zaščita pa polna v obeh primerih.
• Trajanje obeh kritij naj se ujema z najdaljšo obveznostjo, na primer odplačilom kredita ali šolanjem otrok.

Zakaj priporočamo ločeno sklenitev zaščite in naložbenega zavarovanja

V Trendmartu priporočamo ločeno naložbeno zavarovanje za dolgoročno varčevanje ter samostojno življenjsko zavarovanje, zavarovanje težjih bolezni in nezgodno zavarovanje glede na vaše potrebe. Vsaka pogodba ima svoj namen: prihranki podpirajo prihodnje cilje, zaščitna polica pa ob kritem dogodku zagotovi dogovorjeno finančno pomoč.

Ponazoritveni primer: samostojna polica za težje bolezni ob kriti diagnozi izplača 30.000 EUR, v ločeni naložbeni polici pa je trenutno 12.000 EUR. Stranka ima 30.000 EUR izplačila in še vedno 12.000 EUR naložbene vrednosti, ne pa samodejno 42.000 EUR na bančnem računu. Ob smrti, ki jo krijeta samostojna življenjska in naložbena polica, lahko upravičenci prejmejo izplačili iz obeh po njunih pogojih. Formula izplačila naložbene police lahko določa vsoto, vrednost naložbe, višji znesek ali njuno vsoto; iste naložbene vrednosti ne štejemo dvakrat.

• Skupna polica: enotno upravljanje, en vprašalnik, pogosto nižji skupni stroški.
• Ločeni pogodbi: možnost prekinitve ali spremembe enega kritja brez vpliva na drugo, lažja primerjava ponudb in možnost sklenitve pri različnih zavarovalnicah.
• Pri obeh preverite, ali je premija zajamčena in kaj se zgodi ob zamudi pri plačilu.

Kolektivno zavarovanje težjih bolezni v družinskem načrtu

Mnogi zaposleni imajo prek delodajalca kolektivno zavarovanje težjih bolezni ali kolektivno nezgodno in življenjsko zavarovanje. Pri načrtovanju ga upoštevajte, vendar le kot začasno kritje: vezano je na zaposlitev in praviloma preneha z delovnim razmerjem.

Premija, ki jo za prostovoljno zavarovanje zaposlenega plača delodajalec, se po ZDoh-2 praviloma šteje za boniteto. Za samozaposlene in podjetnike je davčna obravnava premij drugačna in jo je smiselno preveriti z računovodjo ter v pojasnilih FURS.

Dober pristop: individualno sklenete osnovno kritje, ki vas spremlja vse življenje, kolektivno pa ga dopolnjuje, dokler ste zaposleni. Ob menjavi službe preverite, ali lahko kolektivno kritje nadaljujete individualno.

Praktičen izračun za družino

Življenjska zavarovalna vsota naj pokrije preostanek kredita in nekaj let dohodka, ki bi ga družina izgubila. Vsota za težke bolezni naj pokrije izpad dohodka in stroške med zdravljenjem, praviloma 12 do 24 mesecev.

Primer: Jan in Eva imata dva otroka in stanovanjski kredit s preostankom 110.000 EUR. Janova neto plača znaša 1.900 EUR. Za življenjsko kritje sta izračunala 110.000 EUR za kredit in 3 leta polovice Janove plače, kar znaša 34.200 EUR; skupaj 144.200 EUR, zaokroženo 145.000 EUR. Za težke bolezni sta ocenila mesečni izpad okoli 380 EUR zaradi nižjega nadomestila in 350 EUR dodatnih stroškov, skupaj 730 EUR. Za 24 mesecev to znaša 17.520 EUR, s 5.000 EUR enkratnih stroškov pa 22.520 EUR. Izbrala sta 25.000 EUR. Enak izračun sta naredila še za Evo.

Odločila sta se za dodatno kritje, ker želita, da poznejša smrt ne bi zmanjšala zneska za poplačilo kredita. Izračun je informativen; dejanske premije in pogoje pripravi zavarovalnica.

Tri tipične družinske situacije

Spodnji primeri prikazujejo, kako se poudarki razlikujejo glede na življenjsko fazo.

• Mlada družina s kreditom: rizično življenjsko za poplačilo kredita in zavarovanje za težke bolezni za izpad dohodka; obe kritji za oba partnerja.
• Edini hranitelj: višja življenjska vsota in zavarovanje za težke bolezni, ki omogoča, da drugi partner ostane doma ob otrocih.
• Samozaposleni: višje kritje težjih bolezni zaradi prvih 30 delovnih dni brez nadomestila ZZZS in stroškov poslovanja, manjše življenjsko kritje za družino.

Pasti, na katere bodite pozorni

Pri kombiniranih policah najpogosteje nastanejo nesporazumi zaradi naslednjih točk.

• Ne veste, ali je kritje akcelerirano ali dodatno.
• Trajanje kritja težjih bolezni je krajše od trajanja kredita.
• Upravičenci za primer smrti niso posodobljeni po poroki, ločitvi ali rojstvu otroka.
• Kritje težjih bolezni je dodano naložbenemu zavarovanju, zato manjši del premije gre v varčevanje.
• Zanašate se le na kolektivno zavarovanje prek delodajalca.

Davčna obravnava in zdravstveni vprašalnik

Davčna obravnava izplačil iz osebnih zavarovanj je odvisna od vrste zavarovanja, sklenitelja in plačnika premije. Pri življenjskih zavarovanjih ZDoh-2 določa posebna pravila za izplačila ob doživetju, izplačila ob smrti pa so obravnavana ločeno. Za premije, ki jih plača delodajalec, praviloma velja obdavčitev bonitete. Pred večjim izplačilom ali spremembo pogodbe preverite pojasnila FURS.

Pri obeh kritjih izpolnite zdravstveni vprašalnik. Po Obligacijskem zakoniku morate prijaviti vse pomembne okoliščine, ki so vam znane. Pri skupni polici je vprašalnik en, pri ločenih pogodbah izpolnite dva; odgovori morajo biti skladni.

Primer iz prakse

Luka, 44 let, je imel le rizično življenjsko zavarovanje za kredit. Po možganski kapi je bil osem mesecev v bolniškem staležu z nižjim nadomestilom, žena pa je zaradi skrbi zanj zmanjšala delovni čas. Življenjsko zavarovanje ni izplačalo ničesar, ker je Luka preživel. Družina je porabila prihranke in najela dodatni kredit.

Po okrevanju sta z ženo sklenila še zavarovanje za težke bolezni, vendar je Luka zaradi preboljene kapi dobil izključitev srčno-žilnih bolezni. Primer pokaže, zakaj je smiselno obe kritji urediti hkrati in pravočasno.

Kako pogosto pregledati kombinirano zaščito

Družinske potrebe se spreminjajo hitreje, kot se zdi. Kombinacijo življenjskega zavarovanja in zavarovanja za težke bolezni preglejte najmanj vsakih nekaj let in ob vsakem večjem dogodku: rojstvu otroka, nakupu stanovanja, novem kreditu, menjavi službe ali prehodu v samozaposlitev.

Pri pregledu preverite, ali zavarovalni vsoti še ustrezata preostanku kredita in dohodkom, ali so upravičenci pravilno določeni in ali ste ob menjavi službe izgubili kolektivno kritje. Ko je kredit odplačan in otroci samostojni, lahko življenjsko vsoto znižate, kritje težjih bolezni pa pogosto ostane pomembno tudi pozneje.

Vloga strokovnega svetovalca

Dober zavarovalni svetovalec najprej analizira vaše potrebe: dohodek, kredite, družino, obstoječe police in kritja prek delodajalca. Šele nato predlaga zavarovalno vsoto in produkt. Po Zakonu o zavarovalništvu mora distributer pred sklenitvijo ugotoviti vaše zahteve in potrebe ter vam predati informacije o produktu v razumljivi obliki.

Svetovalec vam pomaga tudi pri zdravstvenem vprašalniku. Ne odgovarja namesto vas, opozori pa, da morate navesti vse diagnoze, preiskave in zdravljenja, po katerih zavarovalnica sprašuje. Netočni odgovori so najpogostejši razlog za spore ob prijavi škode.

Ob diagnozi je svetovalec pomemben še enkrat: pomaga zbrati medicinsko dokumentacijo, pravilno izpolniti prijavo in spremljati postopek do izplačila. V Trendmartu primerjamo pogoje več zavarovalnic in vam pripravimo pregled, iz katerega je jasno, kaj posamezna polica krije in česa ne.

V Trendmartu priporočamo naložbeno zavarovanje za gradnjo prihrankov in ločeno sklenjeno zavarovanje težjih bolezni za finančno zaščito ob kriti diagnozi. Tako lahko zavarovalnina pomaga pri okrevanju, prihranki pa ostanejo namenjeni vašemu dolgoročnemu cilju. Izplačilo iz samostojne police samo po sebi ni dvig iz ločene naložbene police. Obe pogodbi lahko izplačata, če isti dogodek izpolnjuje pogoje obeh; bolezen pa ne pomeni samodejnega izplačila prihrankov. Svetovalec pred sklenitvijo preveri kritja, upravičence in način izplačila iz vsake pogodbe.

Povzetek

Življenjsko zavarovanje zaščiti družino ob smrti, zavarovanje za težke bolezni pa ob diagnozi, ko zavarovanec živi in potrebuje denar. Skupaj zapolnita največji finančni tveganji. Odločite se med akceleriranim in dodatnim kritjem, uskladite trajanje s krediti in upoštevajte kolektivno kritje le kot dopolnilo.

Pripravimo vam predlog ločeno sklenjenega naložbenega zavarovanja in samostojne zaščite, z izračunom zavarovalnih vsot ter jasnim prikazom, kdo in pod katerimi pogoji prejme izplačilo iz vsake pogodbe.

Viri in pravna podlaga

Dejstva o javnem sistemu, nadomestilih in davkih smo povzeli po uradnih virih. Pogoji zasebnih zavarovanj se razlikujejo med zavarovalnicami, zato vedno velja besedilo zavarovalnih pogojev, ki jih prejmete pred podpisom.

• Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ): https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO213
• Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1): https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO6183
• Obligacijski zakonik (OZ), poglavje o zavarovalni pogodbi: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO1263
• Zakon o dohodnini (ZDoh-2): https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4697
• Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), pravice in nadomestila: https://www.zzzs.si
• Register raka Republike Slovenije, Onkološki inštitut Ljubljana: https://www.onko-i.si/rrs
• Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): https://nijz.si
• Agencija za zavarovalni nadzor (AZN): https://www.a-zn.si
• Finančna uprava RS (FURS), pojasnila o dohodnini in bonitetah: https://www.fu.gov.si

Pogosta vprašanja